Pluta je zunanja lupina (lubje) plutovca, ki raste predvsem v severnem delu Mediterana. Lupina je rastlinskega tkiva sestavljena iz aglomeracije celic napolnjenih z zmesjo plinov, podobnih zraku, ter obdane z plastmi celuloze in suberina. Elastičnost plute, v povezavi z nepropustnostjo, je idealen material za izdelavo zamaškov, talnih oblog, izolacijskih desk, oglasnih desk in drugih podobnih proizvodov. Zaradi izjemen kvalitete, se pluta uporablja na področju visoke tehnologije, kot so avtomobilski motorji, zajezitvenih mehanizmih in letaliških stez.

Uporaba plute kot surovine sega Feničanskih in Grških časov. Pluta je zaslovela po vsem svetu, kot učinkovit zamašek steklenic za vino. Dejstvo je, da je pluta edini material, ki omogoča popolno zapečatenje steklenice pri staranju vina.

DREVO PLUTOVEC

Gozdovi hrasta plutovca prekrivajo približno 2,5 milijona hektarov v sredozemski regiji in večina od njih se nahajajo v slednih državah: Portugalska, Alžirija, Španija, Maroko, Francija, Italija in Tunizija.

Drevo ima življenjsko dobo 250-350 let. Vsako drevo plutovca mora biti od 20 do 25 let staro, da lahko zagotovi svoj prvi pridelek iz lubja. Ta sloj plute je poznan kot deviška pluta, katera je trda in nepravilne oblike. Po odstranitvi deviške plute začne rasti nov sloj, katera se imenuje sekundarna pluta (v dobi devetih let), po drugem odstranjevanju pa je znana po portugalski besedi: amadia.

V povprečju plutovec rodi več sto kilogramov plute na poseko, ter preživi mnoge generacije. Visoko kvalificirani delavci odstranjujejo lubje po slojih s posebnimi sekirami. Ta tradicionalna ročna spretnost sega že več sto let v zgodovino.

Plutovcu se odstranjuje le obnovljivi del, tako odstranjevanje lubja ne škodi drevesu. Lubje zraste ponovno v celoti, kar omogoča da se v življenjskem ciklu drevesa seče lubje do 20 krat. Kar pluto uvršča med neizčrpen naravni vir.

Vsako leto se posadi nove nasade plutovca, s katerim zagotavljajo določeno raven proizvodnje plute. Brez dovoljenja vlade pa se dreves ne sme posekati, kar pa vlada le redko odobri.
Portugalska, ki proizvede več kot 50% vse plute na svetu, še posebno skrbi za ta dragoceni vir. Prvi portugalski zakoni o varstvu dreves plutovca segajo v 14. stoletje. Na začetku 20. stoletja, je postalo nezakonito krčenje plutovca, razen za nujno redčenje in odstranjevanje starih, neplodnih dreves.